LAS s Ciljem dobil odobren projekt Manj je več

sreda, 09. november 2022

V operacijo je vključenih 5 slovenskih LAS-ov (LAS Bogastvo podeželja, LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline, LAS S CILjem, LAS Obsotelje in Kozjansko, LAS Ovtar Slovenskih goric) in en tuj LAS iz Irske.

Na območju LAS s Ciljem, smo kot partnerji projekta poleg lasa vključeni še Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, kmetija Rok Likar, kmetija Mark Hvala in kmetija Janko Kosmač. V projekt smo se vključili ker hočemo dati večji pomen varovanju okolja in zmanjševanju izpustov toplogrednega plina CO₂ na slovenskem podeželju. Dobra kmetijska pridelava mora biti usklajena z ohranjanjem kvalitete kmetijskih zemljišč in usmerjena v izboljševanje vsebnosti organske snovi v tleh. Usmeritev kmetijske pridelave v povečevanje organske snovi v tleh pomeni vezavo CO₂ v tla. S povečanjem vsebnosti humusa v tleh za 1 %  je na ha površine vezanega 50 t CO₂ . Kmetijstvo je na ta način zmanjševalec izpusta toplogrednih plinov, kar je v današnjih razmerah klimatskih sprememb velikega pomena. Postaviti sistem spremljanja humusa v tleh je dolgoročna usmeritev, ki omogoča načrtno delo na kvaliteti zemljišč in nudi možnost koriščenja denarnih sredstev certifikatov za toplogredne izpuste na površinah, ki bodo na podlagi analize pokazale izboljšanje vsebnosti humusa. Kmetijstvo je najbolj na udaru zaradi klimatskih sprememb, katerih posledice so vedno pogostejše naravne nesreče  (pozeba, suša, toča in viharji). 

Kmetije vstopajo v projekt z naložbami v prilagoditve kmetijske tehnologije z namenom povečanja humusa, boljši absorpciji tal, odpornosti na sušo.

Sodobna mehanizacija je skonstruirana na način, da poleg energetske učinkovitosti motorjev (čim manjša poraba goriva, manj izpustov CO₂) tudi varuje travno rušo pred pretirano izgubo CO₂ oz. ne znižuje humusa v tleh.  Kosilnica je naravnana dovolj visoko, da ne odreže razrastišče trav in detelj in s tem ohranja rastlinske ostanke in hranilne snovi tik nad tlemi, kar omogoča travni ruši hitrejšo regeneracijo (boljša rast, večja vezava CO₂,več humusa v tleh), tla so manj izpostavljena soncu, manjše je izhlapevanje vode iz tal in s tem bolj prilagodljiva na podnebne spremembe (suša, vročina).

Sodobni zgrabljalniki imajo podobne karakteristike, saj ne posegajo do tal, ampak ravno tako varujejo razrastišče trav, detelj in zeli ter puščajo na tleh tudi drobir in rastlinske ostanke, kar povečuje humus v tleh (kljub košnji se humus lahko povečuje) hkrati pa varuje in ohranja tudi biotsko pestrost travne ruše, ki je pogoj za podnebnim spremembam prilagodljivo pridelovanje krme.

Poleg tega bodo kmetije aktivno sodelovale pri pripravi in izvedbi delavnic:

- prilagoditev kolobarja in izboljšana tehnologija pridelave v smislu ukrepov za povečevanje humusa v tleh.

- setev vzorčnih rastlin za zeleni podor oz. za večjo vezavo CO2 v tla - ne prezimne in medovite rastline

- setev vzorčnih rastlin za zeleni podor oz. za večjo vezavo CO2 v tla- prezimne in medovite rastline

- priprava različnih organskih materialov za izvedbo več vzorčnih kompostiranj na kmetiji

- priprava strojev za razvoz organskih gnojil za prikaz (trosilniki, cisterne z vlečnimi cevmi)

- izvedba prikaza pravilnega ravnanja (predpriprava gnojevke) in gnojenja z organskimi gnojili

- priprava tal z minimalno obdelavo in priprava strojev za prikaz

- priprava gradiva za predstavitev kmetije in izvedba predstavitve kmetije,

- neposredna priprava prostora za oglede, priprava pogostitve (napitek, kava,…)

- izvedba potrebnih pripravljalnih del in upravljanje s potrebnimi stroji na prikazu

Projekt Manj je več je sofinanciran s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za vsebino je odgovoren Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica in LAS s CILjem.