Strokovna ekskurzija za kmetovalce na območje LAS Bogastva podeželja

nedelja, 13. oktober 2024

Dne 11. 10. 2024 je Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica organiziral strokovno ekskurzijo na območje LAS Bogastvo podeželja. Ekskurzija je vključevala ogled primerov dobrih praks za ohranjanje in izboljševanje vsebnosti humusa v tleh.

Najprej smo spoznali vlogo KGZS Ptuj v projektu "Manj je več". Sledil je obisk Kmetije Klemenčič s predstavitvijo poljedelsko-govedorejske kmetije, kot primer kmetije z ohranitveno obdelavo tal brez oranja. Na koncu pa smo obiskali še turistično kmetijo Pr Kapeli kot primer sadjarsko-vinogradniške kmetije.

KGZS Ptuj igra ključno vlogo pri izobraževanju kmetov o pomenu humusa in zdravih tal, saj so ta temelj produktivnosti kmetijstva. S sodelovanjem v projektu je zavod nudil usposabljanja, delavnice in svetovanje, ki so  kmetom pomagala razumeti, kako pomembno je ohranjanje in obnavljanje humusne plasti v tleh.

Skozi projekt so bila razvita različna orodja in metode za analizo tal ter pristopi, ki spodbujajo trajnostno rabo virov. S tem se ne le izboljšuje kakovost pridelkov, temveč tudi prispeva k zmanjšanju erozije in povečanju biotske raznovrstnosti tal.

Rastline za svoj uspeh nujno potrebujejo vodo in hranila iz tal, kar je ključnega pomena za kmetijstvo in vrtnarstvo. Analize kemične vsebnosti tal, ki jih KGZS Ptuj redno izvaja, razkrivajo pomembne informacije o ravni hranil, kot so fosfor, kalij in dušik. Letno opravijo več kot 3000 analiz tal, kar kmetom omogoča, da optimizirajo svoje pridelke in zmanjšajo negativne učinke na okolje. Mnogi vrtnarji in kmetje pogosto uporabljajo gnojila, ki prinašajo prekomerne količine fosforja – kar je v nekaterih primerih tudi do 100-krat več od potrebnega. Prekomerna vsebnost hranil v tleh lahko povzroči onesnaževanje okolja, saj presežni fosfor in drugi elementi zlahka uidejo v podtalnico in vodotoke, kar ogroža ekosisteme.

Humus igra ključno vlogo pri zadrževanju vode in hranil v tleh. Z 1 % humusa lahko tla zadržijo do 400 m³ vode na hektar, kar je izjemno pomembno v luči klimatskih sprememb in suš. Sodobne metode, kot so površinska obdelava tal in uporaba rahljalnikov namesto plugov, omogočajo ohranjanje organskih snovi in zmanjšanje erozije. Vmesni posevki, kot sta detelja in druge rastline, nudijo zeleni pokrov, ki preprečuje izsuševanje tal in izboljšuje strukturo zemlje. Takšne prakse pripomorejo k dolgoročni stabilnosti in rodovitnosti kmetijskih površin.

Mikorizne glive igrajo ključno vlogo pri zdravju rastlin, saj izboljšujejo absorpcijo hranil in vode. V nekaterih primerih so rastline, kot sta soja in ajda, med sušo ostale zelene zahvaljujoč mikoriznim povezavam v tleh. To dokazuje, kako pomembna je sinergija med rastlinami in mikroorganizmi v tleh.

Namen projekta Humus, ki so ga izvajali z avstrijskimi partnerji in nadaljevali s projektom Manj je več,  je dvigniti delež humusa v tleh v povezavi z  vezavo CO2 iz zraka. V Sloveniji je k sodelovanju pristopilo 28 kmetij z cca 230 ha obdelovalnih površin. Na vključenih testnih kmetijah so opravili vzorčenje tal, ki so ji analizirali delež humusa, s pomočjo katerega so nato preračunali dejansko vezavo CO2. Za informacijo 1 % povečanega humusa v tleh predstavlja cca. 50 ton vezanega CO2 z zraka.Na slovenski strani se je vzpostavila aplikacija in sistem certificiranja po vzoru avstrijskih kolegov. V sklopu projekta se je nabavil vzorčnik tal za analizo zemlje, ki je opremljen z GPS merilcem za natančen točkovni odvzem vzorcev. Poleg vzročnika se je kupila tudi ustrezna laboratorijska oprema, ki bo omogočila natančno in ustrezno analitiko humusa in bo podlaga za certificiranje. Kmetije, ki so vključene in se še bodo vključevale v sistem certificiranja humusa bodo ob uspešni vezavi tudi denarno nagrajene. Trenutno obstaja možnost trgovanja s CO2, vendar ta sistem še ni potrjen na evropskem nivoju, kar pomeni, da trenutno sodelujejo pri odkupu podjetja, ki si želijo zmanjšati svoj ogljični odtis.  

Vsi skupaj se moramo zavedati, da je izgradnja humusa tek na dolge proge in da se prvi rezultati kažejo po 5 do 8 letih. Prvi rezultati meritev so pokazali navdušujoče rezultate, tla kmetovalcev so dosegla kar 4 % humusa.

 Začetki Kmetije Klemenčič segajo v leto 1978, ko sta brata Klemenčič ostala sama – oče je umrl, mama pa je za leto in pol odšla v bolnišnico. Bila sta še osnovnošolca, stara 13 in 11 let, vendar sta se kljub mladosti pogumno lotila izzivov, ki jih prinaša vodenje kmetije.

Danes je gospodar Branko tisti, ki vodi kmetijo in je ponosen na njeno rast in razvoj. Trenutno kmetija obsega približno 100 hektarjev obdelovalnih površin. Od tega je 25 hektarjev posajenih z oljno repico, 25 hektarjev z ječmenom, preostali del pa zaseda koruza. Kolobarjenje je pomemben del njihove prakse – po koruzi sejejo žita, po pšenici pa oljno repico. V zadnjem času razmišljajo tudi o lastni pridelavi semen, kar bi še dodatno izboljšalo samostojnost njihove pridelave.

Kmetija je v veliki meri osredotočena na živinorejo in ima približno 300 glav govedi. Njihov hlev, zgrajen leta 2016, zagotavlja sodobne pogoje za vzrejo. Govedo hranijo pretežno z lastno pridelano krmo, kar omogoča odlično rast živine – telički, ki tehtajo okoli 250 kilogramov, zrastejo v odrasla goveda, težka do 800 kilogramov. Govedu poleg domače krme dodajajo samo vitamine, beljakovine pa pridobivajo s setvijo graha. V zadnjih letih so opustili oranje in se odločili za minimalno obdelavo tal z rahljanjem, saj opažajo boljše rezultate pri takšni praksi. Občasno pustijo prazne površine, da omogočijo obnovo zemlje.

Prodaja goveda je usmerjena na tuje trge, predvsem v Italijo in na Češko. Povprečno imajo bika 12 mesecev, preden ga prodajo, večina goveda pa je pasme limuzina.

Branko prav tako izraža razočaranje nad trenutno kmetijsko politiko v Sloveniji. Poudarja, da slovenska zakonodaja pogosto ne podpira dovolj domačih kmetov, še posebej v primerjavi z državami, kot je Avstrija, kjer je prilagodljivost pri razlagi evropskih direktiv večja in kmetom omogoča lažje delo. Med pandemijo so se na kmetiji soočili z znatnim padcem prodaje, pri čemer ni bilo ustrezne podpore države.

Gospodar izpostavlja tudi, da imajo kmetje velik vozni park, a to ni razkošje, temveč nujnost za učinkovito obdelavo velikih površin. Stroji so ključni, še posebej, ker je čas za opravljanje nalog pogosto omejen zaradi vremenskih razmer. Branko in njegov sin morata delati usklajeno, da lahko pravočasno opravita vse naloge na kmetiji.

Turistična kmetija "Pri Kapeli" leži na slikovitem gričku ob koncu vasi Drbetinci, od koder se odpira čudovit razgled na dolino vse do Ptuja, ki je oddaljen približno 15 kilometrov, in Gornje Radgone na drugi strani. Kmetija ohranja pristno, tradicionalno vzdušje, ki gostom ponuja sproščeno in domačo izkušnjo, zato družina vedno poskrbi, da obiskovalci odnesejo s seboj lepe spomine na ta del Slovenije.

Kmetija je poznana po svoji kulinarični ponudbi, kjer posebno pozornost namenjajo jedem iz gob ter izdelkom iz lastno pridelanih jabolk, kot so svež jabolčni sok, jabolčni kis, suhi krhlji, marmelade in čaji, ki jih z veseljem ponudijo gostom. Poleg sadjarstva se ukvarjajo tudi z vinogradništvom, pri čemer na 4 hektarjih vinogradov pridelujejo vinsko trto, medtem ko imajo 5 hektarjev sadovnjakov, kjer rastejo različne vrste sadja.

Kmetija je pomemben pridelovalec jabolk, ki jih prodajajo osem mesecev na leto. Njihova hladilnica lahko shrani do 150 ton jabolk, pri čemer sta glavni sorti Gala in Elstar. Letos so kljub zadostni količini pridelka pozebe povzročile nekaj škode na sadju, kar je vplivalo na njegovo kakovost. Kmetija redno sodeluje s podjetjem Štajerc d.o.o., ki je njihov največji kupec in prevzema večino pridelanih jabolk.

Operacija Manj je več se financira iz Programa Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Organ upravljanja pristojen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za vsebino je odgovoren LAS s CILjem.